Atelje 2050, društvo za razvoj in promocijo vizualne kulture

2000 » 2013

Soustanoviteljica / predsednica društva, producentka programa

Leta 1999 najame skladiščne prostore na Vilharjevi ulici v Ljubljani ter jih s podporo Andreja Stražišar (Teater d.o.o) preuredi v kulturno prireditveni prostor, ki leta 2000 odpre svoja vrata pod imenom Atelje 2050, registriranega kot društvo za razvoj in promocijo vizualne kulture, katerega predsednica ostaja do odstopa leta 2013, ko ustanovi lastni zavod Skupina 2050.

Prostor je multifunkcijko zasnovan kot galerijsko prireditveni prostor z možnostjo kratkoročne ali dolgoročne souporabe ateljejev v katerih tekom let delujejo Alen Jelen (Škuc Gledališče), glasbeni producenti Januš Aleš Luznar (Yanoosh), Gregor Zemljič (Random Logic), Tine Kocjančič (Valentino Kanzyani), fotografa Jure Breceljnik, Marjan Mutić in drugi … V prostorih ateljejev pa vzporedno ob programih v produkciji društva z njihovimi uporabniki zaživijo tudi projekti in podjetja kot so: Napovednik.com, založba Earresistible music, FM Futuristični marketing,…

Atelje 2050 v prvi fazi postane prepoznaven po glasbenem programu, ki ga zaznamuje predvsem nekoliko bolj alternativen pristop k elektroniki, nu jazz in lounge glasbi s programi v lastni produkciji kot so: Galerija Glasbe, Last minute ter programi v soprodukciji z drugimi organizacijami, kot npr. Festival Pomladi v sodelovanju s Code EP, Chilli Space v sodelovanju s Škucem …

Vzporedno z glasbenim od samega začetka v prostorih deluje tudi galerijska sekcija, ki se prva leta pojavlja pod imenom Galerija Ateljeja 2050, leta 2003 pa v sodelovanju z Juretom Breceljnik začne delovati pod prepoznavim imenom Rdeča galerija. Program galerije je usmerjen predvsem na dela na področjih oblikovanja, ilustracije ter fotografije, ki se s svojim delom usmerjajo na opozarjanje problematike okolja ter družbe.

Pred koncem prvega leta delovanja društva začne razvijati in prve programe ponujati tudi izobraževalna sekcija s projektom Kreativna šola, kjer se prvotna ponudba tečajev s področja risanja, vizualnih komunikacij ter fotografije, v letih do 2013 razširi na skorajda vsa področja ustvarjalnosti, saj poleg začetnih, pokriva tudi področja modnega in industrijskega oblikovanja, Glasbene produkcije, DJ-janja, VJ-janja, videa, animacije, tipografije in kreativnega pisanja.

Leta 2004 projekt Kreativna šola dobi podmladek z imenom Mala Kreativna šola z ustvarjalnimi programi za najmlajše s katerimi v naslednjih letih soustvarja programe za otroke in mladino v Moderni Galeriji, MKL Mestnih knjižnicah Ljubljane ter ljubljanskih mladinskih centrih

Več iz referenc ...


Teater d.o.o.

1999 -2003 »

Redna sodelavka na področju oblikovanja

Po uspešnem sodelovanju na projektu, kjer Mojca prevzame oblikovanje celostne podobe kot podpora in nadgradnja k scenografiji Andreja Stražišarja za popotniško oddajo v produkciji RTV Slovenija se preseli v pisarne podjetja Teater d.o.o. in poleg lastnih projektov skrbi za vizualno podobo projektov in dogodkov pod okriljem podjetja.

Po ustanovitvi društva Atelje 2050, se leta 2000 sicer preseli v prostore društva a še nekaj let redno ter tudi v nadalnje, ko se zaradi obsega dela v društvu delno umakne, še vedno občasno sodeluje pri projektih Teatra.

Teater.si
Več iz referenc ...


Ljubljanska borza

1999 »

Zmaga na natečaju za vizualno podobo spletnega portala
Oblikovanje ter koordinacija grafičnih rešitev realizacije projekta

Leta 1999 v konkurenci večjih marketinških agencij, ter v sodelovanju s podjetjem Teater d.o.o. (kreativa) in Nova Vizija d.o.o. (realizacija), doseže 1 mesto na javnem razpisu za oblikovanje vizualne podobe spletnega portala Ljubljanske Borze. Poleg oblikovanja prevzame tudi koordinacijo realizacije projekta na področju grafičnih rešitev za obdobje šestih mesecev istega leta.

Več iz referenc ...


Šentjakobsko gledališče

1996 » 1998

Redna sodelavka na področju oblikovanja, fotografije

Oblikovanje promocijskih plakatov, transparentov, gledaliških listov, vstopnic ter fotografiranje predstav za potrebe gledaliških listov ter plakatov.

Več iz referenc ...


Slovensko kmetijsko avkcijska družba (SKAD)

1995 »

Zmaga na natečaju za Celostno Grafično Podobo

Pravzaprav gre za prvo prijavo na razpis za oblikovanje Celostne Grafične Podobe. Zmaga na natečaju pa je hkrati tudi “odskočna deska” v novo, samostojno karierno pot.

Več iz referenc ...


Samostojna kariera

1995 »

Samostojno delo na področju oblikovanja in fotografije

Po nekaj slabih izkušnjah z rednimi zaposlitvami se na podlagi zunanjih potrditev in več uspešno zaključenih samostojnih projektih se pri 24 letih odloči za samostojno kariero, pri čemer ostaja do danes …

Poslovno Kreativna šola
Več iz referenc ...


Housing design

1994 » 1995

Redna zaposlitev na področju oblikovanja

Prva redna zaposlitev, a hkrati povod k odločitvi za kasnejšo samostojno kariero.

Več iz referenc ...


Visoka šola za risanje in slikanje

1992 »

Študij

Po priporočilu se vpiše na Visoko šolo za risanje in slikanje (takrat Mestna šola za risanje in slikanje), a kaj hitro ugotovi, da je študij, čeprav obljublja široko paleto znanj na področju ustvarjalnosti, zelo ozko usmerjen in da znanja, ki ga najbolj išče tu ne bo dobila. Nekaj časa sicer vztraja, a se kasneje bolj posveti projektom in znanja ves čas do danes nadgrajuje samostojno, z literaturo, obiski oblikovalskih festivalov in predavanj ter online izobraževanji …

Več iz referenc ...


Srednja šola za oblikovanje in fotografijo

1991 »

Smer Fotografija

Akademski študij fotografije je bil tiste čase rezerviran za tiste, ki so si lahko privoščili študij v tujini, zato po zaključeni smeri Grafičnega oblikovanja sprejme nekoliko nenavadno odločitev in se ponovno vpiše na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, tokrat na smer fotografije.

Nenavaden vpis je obravnavan na šolskem svetu in na podlagi referenc s področja koncertne fotografije ter izkušenj v času Slovenske osamosvojitvene vojne na Primorskih novicah, tudi soglasno sprejet.

Več iz referenc ...


Primorske novice

1990 » 1991

Pripravništvo

Po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smeri Grafično oblikovanje prične s pripravniško dobo kot oblikovalka na koprskem časopisu Primorske novice.

Med pripravniško dobo, v času trajanja Slovenske osamosvojitvene vojne, Primorske novice zaradi mobilizacije nepričakovano ostanejo brez fotografa, zato jo, kot edino na časopisu, ki se znajde v temnici in poleg znanja na področju fotografije, obvlada tudi razvijanje fotografij, postavijo v vlogo vojnega fotografa. K sodelovanju povabi prijatelja Daniela Novakovič, s katerim uspešno rešujeta nepričakovano situacijo na časopisu.

Več iz referenc ...