Atelje 2050, društvo za razvoj in promocijo vizualne kulture

2000 » 2013

Soustanoviteljica / predsednica društva, producentka programa

Leta 1999 najame skladiščne prostore na Vilharjevi ulici v Ljubljani ter jih s podporo Andreja Stražišar (Teater d.o.o) preuredi v kulturno prireditveni prostor, ki leta 2000 odpre svoja vrata pod imenom Atelje 2050, registriranega kot društvo za razvoj in promocijo vizualne kulture, katerega predsednica ostaja do odstopa leta 2013, ko ustanovi lastni zavod Skupina 2050.

Prostor je multifunkcijko zasnovan kot galerijsko prireditveni prostor z možnostjo kratkoročne ali dolgoročne souporabe ateljejev v katerih tekom let delujejo Alen Jelen (Škuc Gledališče), glasbeni producenti Januš Aleš Luznar (Yanoosh), Gregor Zemljič (Random Logic), Tine Kocjančič (Valentino Kanzyani), fotografa Jure Breceljnik, Marjan Mutić in drugi … V prostorih ateljejev pa vzporedno ob programih v produkciji društva z njihovimi uporabniki zaživijo tudi projekti in podjetja kot so: Napovednik.com, založba Earresistible music, FM Futuristični marketing,…

Atelje 2050 v prvi fazi postane prepoznaven po glasbenem programu, ki ga zaznamuje predvsem nekoliko bolj alternativen pristop k elektroniki, nu jazz in lounge glasbi s programi v lastni produkciji kot so: Galerija Glasbe, Last minute ter programi v soprodukciji z drugimi organizacijami, kot npr. Festival Pomladi v sodelovanju s Code EP, Chilli Space v sodelovanju s Škucem …

Vzporedno z glasbenim od samega začetka v prostorih deluje tudi galerijska sekcija, ki se prva leta pojavlja pod imenom Galerija Ateljeja 2050, leta 2003 pa v sodelovanju z Juretom Breceljnik začne delovati pod prepoznavim imenom Rdeča galerija. Program galerije je usmerjen predvsem na dela na področjih oblikovanja, ilustracije ter fotografije, ki se s svojim delom usmerjajo na opozarjanje problematike okolja ter družbe.

Pred koncem prvega leta delovanja društva začne razvijati in prve programe ponujati tudi izobraževalna sekcija s projektom Kreativna šola, kjer se prvotna ponudba tečajev s področja risanja, vizualnih komunikacij ter fotografije, v letih do 2013 razširi na skorajda vsa področja ustvarjalnosti, saj poleg začetnih, pokriva tudi področja modnega in industrijskega oblikovanja, Glasbene produkcije, DJ-janja, VJ-janja, videa, animacije, tipografije in kreativnega pisanja.

Leta 2004 projekt Kreativna šola dobi podmladek z imenom Mala Kreativna šola z ustvarjalnimi programi za najmlajše s katerimi v naslednjih letih soustvarja programe za otroke in mladino v Moderni Galeriji, MKL Mestnih knjižnicah Ljubljane ter ljubljanskih mladinskih centrih

Več iz referenc ...